Pretekli teden je v kampu Veli Jože pri Savudriji potekal že 7. poletni tabor Šole košarke Helios Suns, ki je bil najbolj številčen do sedaj. Udeležilo se ga je kar 70 otrok od 1. do 9. razreda.

Če ste bili v Domžalah in okolici ves teden bolj pod dežjem, pa je bilo v Savudriji od prvega do zadnjega dne tabora polno sončnih žarkov. No, razen v četrtek zvečer, ko smo se ravno odpravili spat, in nas je ujela nevihta. V eni uri je bilo vse okoli naših hišk pod vodo, zjutraj pa, kot da se ni zgodilo nič, vse suho.

Pa da preidemo k bistvu. 55 fantov in 15 deklet, te so se udeležile tabora ŽKD Ledita, ki se nam v Savudriji pridružuje zadnja štiri leta, je poskrbelo za rekordno udeležbo na taboru! Pravzaprav že skoraj da popolnoma zapolnjena mesta, saj bi bilo potrebno ob večjem številu že malce drugače organizirati vadbo. V kampu vse poznano, hiške enostavne, a super za naše otroke, košarkarskih igrišč ravno prav, hrana pohvaljena še bolj kot lani,…

Torej, nič nam ni manjkalo, poskrbeti smo morali le za odlično razpoloženje košarkarjev in košarkaric. Vsi skupaj smo bili v pogonu od 7.15 zjutraj, pa vse do 22.15 zvečer, z dvema treningoma, vsakodnevnim kopanjem in pa večernim programom, ko smo iskali zmagovalce kviza, najbolj zanimive talente (Žak Deželak), se zabavali z raznimi športnimi igrami ali pa iskali zmagovalce v 3na3. Nagradili smo še najbolj čisto sobo, pa najmlajšo deklico (Leja Dragar) in fanta (Mark Burger), ter kot vsako leto, tudi MVP-ja kampa, tistega, ki je najbolj pridno delal, pomagal ostalim in se tudi primerno obnašal. Letošnji nagrajenec je postal Gaber Slana, ki je ob ostalih nagradah dobil tudi majico s podpisom Luke Dončića! Prvič smo podelili tudi nagrado za največjega veseljaka, tistega, ki je vse skupaj spravljal v dobro voljo. Nagrado si je več kot zaslužil Jon Korant.

Za nami je tako še en teden košarkarske zabave, ki so ga odlično odvodili trenerji Žiga, Peter, Miha, Dragan in Luka, oporo pa so imeli še pri Elviri in Gašperju. Na tem mestu predvsem prvim petim velika hvala za vso potrpljenje in pa predvsem energijo, ki so jo prenašali na mlade košarkarje. Zdaj sledi zaslužen počitek, naslednje leto gremo pa po nove rekorde, kajne?