Letošnja sezona je 70. v zgodovini domžalske košarke, ta se je začela pisati daljnjega leta 1949. Zapomnili si jo bomo sicer po čisto drugih stvareh, kot pa sami košarki, a tako pač je. Vseeno pa se bomo zdaj večkrat ozrli tudi v zgodovino. Na naših družbenih omrežjih smo že objavili prva dva kratka zapisa, ki ju selimo tudi na spletno stran.

Prvo igrišče v Domžalah, skoraj tam, kjer danes stoji košarkarsko igrišče v Športnem parku Domžale. V ozadju lahko vidite Ladstätterjev dimnik, ki še vedno stoji ob Mercator Centru, ostanek domžalskega slamnikarstva.

70 LET DOMŽALSKE KOŠARKE, 1. del | Zgodovina Košarkarskega kluba Domžale se je začela pisati v letu 1949, ko sta ta šport iz Srednje usnjarske šole v Karlovcu “prinesla” dijaka Anton Orehek in Vid Zule.

Prvo igrišče je zraslo v današnjem Športnem parku Domžale, kjer je danes parkirišče med prostori MNC Domžale, balonom in trenutnim košarkarskim igriščem. Igralo se je na t.i. lešu, prvi koši pa so bili leseni. Prvo kovinsko konstrukcijo so postavili dve leti kasneje, leta 1951.

V prvem desetletju je klub deloval z minimalnimi sredstvi, poročilo iz leta 1958 pa pravi, da bi bilo treba poiskati članskega trenerja, funkcionarje in organizatorje ter dobiti tudi več osnovne opreme. Težava je bila vadba v zimskem času, velik plus pa je bilo osvetljeno zunanje igrišče.

Ena večjih prelomnic domžalske košarke je bila gradnja večnamenske asfaltne ploščadi.

70 LET DOMŽALSKE KOŠARKE, 2. del | Ena od prvih prelomnic v razvoju domžalske košarke je bila gradnja večnamenskega asfaltnega igrišča v letu 1961, že naslednje leto pa so v Domžalah, v četrtfinalu pokala Jugoslavije, z ekipo OKK Beograda, gostovala priznana imena, kot so Trajko Rajković, Radivoj Korać in sloviti trener, profesor Aleksandar “Aca” Nikolić.

Domžalski pionirji so v letih 1962 in 1964 osvojili naslova republiških prvakov oz. (po današnje) naslova državnih prvakov Slovenije, člani pa so si, po krizni sezoni in izpadu v 2. Republiško ligo leta 1965, hitro priborili povratek nazaj v najvišji rang slovenske košarke ter si z odličnimi igrami priborili celo mesto v 2. Zvezni ligi v letu 1968!

Ravno takrat se je dogajala tudi dograditev naše legendarne Hale komunalnega centra, a o tem več v naslednjem skoku v zgodovino.

—

70 LET DOMŽALSKE KOŠARKE, 3. del | V letih po uradni otvoritvi preurejene Hale komunalnega centra (1968), so bili domžalski košarkarji razpeti med slovensko Republiško tekmovanje in 2. Zvezno ligo. Pod koši smo spremljali imena, kot so Jože Zevnik, Uroš Slavinec, Darko Hočevar, Đuro Lemajić, atraktivno ekipo pa je celo na treningih spremljalo po 100 gledalcev.

Leta 1975 se je ženska ekipa preselila v Mengeš, članska ekipa pa je naslednjo sezono izpadla iz zveznega tekmovanja. A je že leto pozneje sledil nov uspeh, ko se je ekipa Domžal, pod vodstvom trenerja Toma Vavpetiča, veselila naslova slovenskih prvakov v sezoni 1976/77!

Tomo Vavpetič na ramenih republiških (državnih) prvakov.

70 LET DOMŽALSKE KOŠARKE, 4. del | Na začetku 80ih let je bil obstoj domžalskega kluba resno ogrožen. Ob zagotavljanju polovice finančnih sredstev iz lastnih virov, pa je bil prispevek domžalskih “telesnokulturnih” organizacij eden najnižjih v Sloveniji, kar je bilo premalo za normalno delovanje in izpeljavo tekmovanj.

Vse skupaj se je na bolj zdrave temelje postavilo v začetku leta 1981, ko je domžalska tovarn barv in lakov, Helios, prevzela sponzorstvo nad člansko ekipo in nastalo je ime KK Helios Domžale!

To sodelovanje, ki je kasneje preraslo tudi v skrb za podmladek kluba, je skupaj do danes, zagotovo eno najvrednejših, hkrati pa seveda tudi najdlje trajajočih sponzorstev v športu, v Sloveniji!